Gledanje raznih resničnostnih šovov je izjemno popularno in aktualno. Dejstvo pa je, da ljudi utrudi, odvrača njihovo lastno razmišljanje in načrtovano zavaja v neko kolektivno poneumljanje ter hkrati krade dragoceni čas, ki ga nikoli ne bomo dobili nazaj. Zelo hitro imamo občutek, da smo se sicer ob tem kratek čas zabavali, a od tega nimamo čisto nič koristi.

To se nam že nekaj časa dogaja tudi v politiki, ko vidimo, da vedno in znova isti akterji prihajajo pred kamere v preddverju velike dvorane Državnega zbora ali na ploščadi Trga republike z željo po privabljanju pozornosti in s poskusi ustvarjanja neke kolektivne zavesti s popačenimi vsebinami, ki jih ljudje v duhu nezanimanja in nerazumevanja mnogih aktualnih političnih tem, pogosto zgolj površinsko razumejo.

Veliko “stranskih akterjev” politične scene tako išče pozornost kamer in novinarjev z naključnimi sprehodi mimo njih in slučajnim odgovarjanjem na sporočila, na svojih mobilnih telefonih in se seveda čisto slučajno ustavijo v bližini sedme sile.

V trenutku, ko pa udeleženec političnega resničnostnega šova uspe dobiti svojo minutažo pred kamerami izvleče iz petnih žil slabe metafore, ocenjuje delo drugih z negativnimi ocenami in z neukusnimi šalami polni program s “spami” najslabše vrste. Med ljudi pa vnaša vedno nov nemir in ustvarja zmedo, če že ne kar nevarno razdvojenost in konfliktnost, ki se iz političnih soban vse bolj zrcali v naši družbi. In to v času, ko ljudje potrebujejo vse kaj druga, kot sovražno ozračje…. predvsem pa mirnost in usmerjenost k obvladovanju težke trenutne situacije ter umirjen in optimističen pogled v prihodnost, ki zagotovo za mnoge ne bo lahka ter jo pričakujejo s precejšnjo mero negitovosti in strahu.

Kdo njih prepričuje, da se morajo vsak dan pojaviti v medijih? Kdo jim je povedal, da morajo praktično na ulici ustavljati ustvarajalce informativnih programov, da jim oni razložijo kakšno je trenutno stanje slovenske politike in kako biti proti vsemu in vsem?

In kakšen je v resnici njihiv namen? Kaj dosežejo s tem? Prav nasprotno, kot so sami mislijo. Nekateri so sicer spretnejši od drugih in znajo s svojimi izjavami sprovocirati državljane in predvsem urednika informativne oddaje, da jim z ekscesnimi govori, celo nameni nekaj prostora v dnevnih poročilih.

Zato bi morali trenutni politični akterji nujno sami globoko v sebi razmisliti, ali so dejansko kos funkciji, ki jo opravljajo ali so samo akterji v njihovem cenenem resničnostnem šovu.

Roko na srce. Ali so premislili, kdo od njih, bi po izboru gledalcev (beri volilcev), sploh prišel do dejanskega finala v resničnostnem šovu, da bi ga ustvarjalci programa uvrstili med akterje, ki bi jih mi reality show gledalci vsak dan gledali na televiziji?

V znak spoštovanja kolegov iz političnih krogov ni primerno, da jih naslovimo z imeni in priimki, verjamem pa, da ste si jih mnogi med vami bralci kmalu naslikali v svojih mislih….

V tem showu pa žal zelo načrtno ostaja zelo malo prostora in želje po pojavnosti razuma, srčnosti in recimo temu “normalnosti”, ki izstopa iz skrajnosti in bi lahko bila gledljiva med njihovimi ekstremi.

Zaradi nezmožnosti mnogih kreatorjev, ki resničnostni šou soustvarjajo iz zaledja, da bi spustili v ta prostor glas razuma, ki bi bil drugačen od drugih in izstopil neobremenjen s težo preteklosti in potrebe po ekstremih ne ene in ne druge strani političnega šou prostora. Ljudje si pa v resnici nezavedno želijo predvsem tega. Tudi zato je čas, da začnemo z drugačno politiko.

Če pogledamo čez meje naše države, lahko ugotovimo, da se tudi tam množično pojavljajo reality show politični aktrerji, kot je Donald Trump ali Kim Džong. A si lahko predstavljamo, da bi Angela Merkel po vsaki seji, ali kar tako, skakala pred kamere? Da bi odgovarjala vsakemu naključnemu mimoidočemu. Ne, ne moremo si. Ona ni udeleženka trenutnih resničnostnih šovov. Tukaj je lahko prisotna samo ena misel – ali politični akterji, ki rabijo konstantno pozornost medijev, prikrivajo svoje nedelo ali prikrivajo svoje neuspehe na političnem podiju. Odgovor na to je verjetno vsem znan.

Mogoče je v tem trenutku tudi na mestu nasvet medijem: poskušajte namenti nekaj svojega dragocenega medijskega prostora tudi drugačnim političnim akterjem, ki z imenom in priimkom stopijo pred volivce in svoje obljube znajo izpolniti, tudi tiste, ki imajo zgolj trdno strokovno podlago in se jim mnogi pogosto upirajo in jih potiskajo v ozadje, ker med mnoge interesne skupine in posameznike vnašajo nemir. Mediji, ne ignorirajte novo prihajajočih akterjev. V politiki je ogromno praznega prostora, zato dajte priložnost, da ga še pred volitvami skupaj zapolnimo.

Včasih bi bilo bolje, da politični svetovalci našim konstantim nastopajočim udeležencem političnega reality showa, naročijo, da govorijo vsebine z glavo in repom, ne pa zgolj slepo naučenih in spretno domišljenih negativizmov. Včasih pa je mogoče celo bolje, da ostanejo tiho in s tem odgovorijo na več stvari. Tudi to je rešitev.

V Naši deželi se močno zavedamo, da resna politika ne sme več biti format resničnostnega šova in da mora dobiti nazaj sloves resne politike, ki dela za državo, predvsem pa za njene državljane. Zato se zavedamo, da je težko reči ljudem, ki so trenutno v političnih vodah, da je bolje, da se dobro dela, kot pa slabo govori. Ampak vseeno: trenutni nastopajoči, več pozirnosti bo potrebno usmeriti v ljudi, več narediti za državo in državljane, ne samo zase in za svojih 5 minut slave.