Kaj ko bi volilno kampanjo raje namenili predstavitvi programov, ne tračem?

Včerajšnji dan je bil verjetno tak, kot bo vsak do 24. aprila. Zame, kot predsednico stranke Naša Dežela, je včerajšnji dan minil precej delovno. Srečevala sem se s prebivalkami in prebivalci Slovenije ter gostovala v medijih, ki jih zanima razvoj naše podjetne države. Medtem ko s sodelavci delamo na terenu, in se osredotočamo na naš program ter povečujemo podporo volivcev, pa so mediji s politično agendo zopet odpirali stare zgodbe.

Najprej neutemeljena kazenska ovadba

Ne glede na to, da so se ovadbe proti meni izkazale za neutemeljene, so na široko razpredali o kazenski ovadbi proti županu občine Izole, ki je po moji oceni prav tako politična, kot je bila gonja proti meni. Občinski proračun zaradi tega ni bil oškodovan, ravno nasprotno, še zaslužili so, saj sem stroške prenočišča poravnala sama. Vsakemu normalnemu človeku gre na smeh, ko vidi, kako na videz nepovezani mediji v roku nekaj ur objavljajo enake neumnosti z identičnimi naslovi.

Potem pa še »luksuzno« ljubljansko stanovanje

No, pred dnevi pa se je pojavila tudi »nova« zgodba, moje ljubljansko stanovanje. Najprej nisem mogla verjeti svojim očem. Kako lahko kdo sploh pomisli, da je lahko komercialni najem stanovanja po tržni ceni sploh sporen?

Zato sem se zavestno odločila, da nenaden naval »novinarskih« vprašanj ignoriram. Navsezadnje gre za moje zasebno življenje, ki v ničemer ne vpliva na javne teme, razen, da iz svojih prihodkov, najemodajalec pa iz najemnine, polniva tudi državne in lokalne proračune, tako kot vsi pošteni Slovenci. V tem primeru so mediji oziroma politične agende za njimi tako zelo zgrešili kakršen koli smisel, da se je po »razkritju« najemodajalca zgodba tako globoko sesula sama vase, posebej pa da je po tem spoznanju postal sporen tudi obisk Kanala A na mojem domu. Postavljalo se je vprašanje, ali ni nenavadno, da Aleksandra najprej noče govoriti o stanovanju, potem pa vanj povabi medij.

Priznam, da me naivnost, predvsem pa popolno podcenjevanje zdrave pameti pri političnih nasprotnikih, res preseneča. V svoj dom lahko povabim kogarkoli, tako kot se lahko tudi odločim, da kogarkoli ne sprejmem. Ko gre za mojo zasebnost, sem jaz tista, ki odpira ali zapira vrata. Ker je to ne le moja vrednota in vrednota stranke Naša dežela, ampak bi morala biti vsakega civiliziranega državljana.

Pravi politik ve, kdaj sprejeti odgovornost

Ne pristajam na vdore v zasebnost, sem pa po drugi strani z besedami in dejanji sprejela objektivno odgovornost v zadevi, ki je posegala na področje javnega. Ne glede na to, da sama nisem povzročila tistega sendviča oziroma pogostitve v višini 400 EUR, sem takrat odstopila z vseh javnih funkcij. Že pred tem in med tem so bili funkcionarji ob svojih obiskih skromno pogoščeni in, dogajalo pa se bo še naprej. To sem storila ne glede na to, da mi bo morebiti nekoč nekdo očital, da sem ob obisku nekega podjetja ali neke občine popila njihovo kavo.

Skromna pogostitev je del evropske tradicije, slovenske tradicije in del samoumevnega gostoljubja vsake normalne družine. Napadati kogarkoli, da je tako gostoljubje sprejel ali ga nudil, je nizkotno politikanstvo. Politikantsvto, katerega cilj razumem samo kot ustvarjanje megle, ki naj prikrije realno korupcijo, pa naj bo to spolna, stanovanjska ali ne nazadnje medijska. Kajti, kako naj drugače razumem sprego medijev in politike v teh prozornih napadih name?

AllEscort