Podnebne spremembe vse bolj spreminjajo razmere za pridelavo hrane in rejo živali. Odgovor na podnebne spremembe je dvotiren – prizadeva si namreč za blaženje (zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov) in prilagajanje (proizvodno-tehnološke in ekonomske prilagoditve spremenjenim razmeram). Za preprečitev krepitve nadaljnjih posledic podnebnih sprememb bo potrebno zmanjšati občutljivost kmetijstva nanje in omejiti izpuste toplogrednih plinov. Ob tem je treba poudariti omejeno sposobnost kmetijskega sektorja za blaženje podnebnih sprememb, če želimo povečati obseg proizvodnje hrane.

Ukrepi odprave posledic naravnih nesreč v kmetijski proizvodnji se izvajajo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki pa ni optimalen. Po analizi MKGP je celoten sistem stroškovno neučinkovit, glede na stroške izvedbe celotnega programa ter v primerjavi z višino sredstev, do katerih so oškodovanci na koncu upravičeni. Pri ukrepanju je torej potrebno zagotoviti, da se ne ustvarja dodatni »moralni hazard« na strani KMG, ki se lahko negativno odrazi npr. pri interesu za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Poleg »ad hoc« ukrepov, ki se po vseh analizah izkažejo, kot neučinkoviti, je kot »dopolnilni« sistem upravljanja s katastrofičnimi tveganji primeren »Vzajemni sklad za proizvodna tveganja«

Na MKGP smo v preteklem letu že pripravili predlog za vzpostavitev vzajemne zavarovalnice oziroma vzajemnega rizičnega sklada za izplačilo odškodnin kmetijskim gospodarstvom, v primeru nastalih škod, zaradi naravnih nesreč. Zato verjamem, da bo predlog ugledal luč dneva ter tako zmanjšal velika tveganja, katerim je kmetijstvo izpostavljeno ob vedno večji frekvenci različnih naravnih vremenskih vplivov.

Veliko pozornost je v prihodnje nujno potrebno nameniti vzpodbujanju in ustrezni podpori ukrepom aktivne zaščite pridelave in prireje prek naložb, ki zmanjšujejo tveganja, kot so spodbujanje pridelave v zaprtih prostorih, namakanje, oroševanje, mreže v trajnih nasadih, pa tudi druge nove tehnološke rešitve, s katerimi lahko zmanjšujemo negativne posledice raznih naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb.

V letu 2020 smo pripravili smernice za povečanje samooskrbe z zelenjavo in sadjem. V okviru teh smernic smo predvideli večanja sredstev za investicije v zaščitene prostore za pridelavo zelenjadnic. Namen spodbujanja teh investicij je daljšanje rastne dobe zelenjadnic domačih pridelovalcev, večanja hektarskih donosov in posledično samooskrbe, kontrolirana raba kemičnih pripravkov in spodbujanje krožnega gospodarstva, večanja odpornosti domačega pridelovalca na vremenska in tržna nihanja.

Prav tako smo identificirali nujo po večjem povezovanju pridelovalcev, ki se lahko povezujejo v različne organizacijske oblike, katere se vzpodbujajo z evropskimi sredstvi, od organizacij proizvajalcev do medpanožnih organizacij. S tem slovenski pridelovalec krepi svoj položaj v verigi.