PRIPOMBE NA ZAKON O KMETIJSTVU –

PREPOVED PRODAJE SADJA IN ZELENJAVE TER OSTALIH KMETIJSKIH PRIDELKOV NA STOJNICAH OB CESTAH

Pandemija je pokazala, da bi bilo  Slovenija brez slovenskih kmetij oskrba s hrano resno in ogrožena.

Če država želi urediti področje odprave nelojalna konkurenca, nepoštene trzne prakse in zagotavljanje varne prehranske verige, potem se to ne ureja na račun kmetov. V Sloveniji potrebujemo varno hrano, slovenskega porekla in pošteno konkurenco na trgu. 

Po predlogu novele zakona o kmetijstvu, bi bila prodaja živil končnemu potrošniku kmetijskih pridelkov dovoljena le na stojnicah ali registriranih premičnih objektih na registriranih tržnicah. S to spremembo naj bi se omejilo ali preprečilo »preprodajo« različnih trgovcev s sadjem in zelenjavo, ob prometnih slovenskih cestah. Vendar s tem predvsem onemogočamo slovenskega pridelovalca in prodajo njegovih pridelkov. Prepričani smo, da za nadzor in sistem preprečevanja in kaznovanja nedovoljene obcestne preprodaje, obstajajo učinkovitejši mehanizmi, ki niso v škodo slovenskega pridelovalca.

V času prve COVID-19 krize je bilo delovanje večine urejenih tržnic onemogočeno ali vsaj omejeno, kasneje so se odprle z omejitvami: vstop v prostor tržnic je bil nadzorovan, med prodajnimi mesti so morale biti vzpostavljene večje razdalje ipd. Slednje enostavno pomeni, da je tako bilo število prodajnih mest omejeno oz. zmanjšano glede na kapaciteto posameznih slovenskih tržnic.

Dejstvo ob vsem tem je, da večina pridelovalcev – kmetov nima zagotovljenega prodajnega mesta na tržnici in si svoj obstoj zagotavlja s prodajo v obliki dostave, na obcestnih prodajalnah in s prodajo na lastnih zemljiščih.

Glede tveganja o varstvu potrošnikov in zagotavljanju minimalne komunale opremljenosti so svoje predloge pridelovalci in njihova združenja, že podali. Kot nujno opremo so predlagali opremo za zadostitev higienskih standardov ter sredstvo za dezinfekcijo. Omenili so tudi možnosti pridobitve izjave o uporabi sanitarij iz bližnjih lokalov, s čimer bi pokrili zagotavljanje potreb po sanitarijah.

V kolikor je temeljni razlog za tovrstno prepovedi poskus regulacije kontrole nad sivim trgom, smo prepričani, da za to obstajajo legitimni in učinkoviti načini kontrole in sankcioniranja, oziroma delne prepovedi prodaje ob cestah, ki pa ne velja za pridelovalce, ki tam prodajajo lastne pridelke. Če pogledamo primer iz sosednjih držav: npr. v Avstriji imajo to področje urejeno na način, ki dovoljuje prodajo samo kmetom.

Zato predlagamo pripravljavcem novele Zakona o kmetijstvu, da se prodajo ob cesti dovoli samo in izključno kmetom, ki lahko o lastno pridelanem pridelku jamčijo s prijavljeno površino v Zbirni vlogi, izpiski iz registra in ogledom na kmetiji sami.

Ker so postopki spremembe OPN-jev z umestitvijo dodatnih lokacij za potrebe tržnic dolgotrajni, naj se občinam omogoči, da tako kot do sedaj, še naprej določajo prostor za prodajo izven prodajaln. Z sprejetjem sklepa, ki bi določil prostor kjer se lahko prodajajo lokalni pridelki (sezonsko sadje in zelenjava) bi kmetom lahko omogočili prodajo lokalnih proizvodov.

Prepoved prodaje ob cesti na račun »slabih higienskih standardov« ne more biti tehten razlog, saj se prodaja vrši na enak način tudi pri potujočih prodajalnah (ribe, meso, kruh, ostala živila), dostavah živil na dom,… tako da bi iz tega vidika bilo potrebno izključiti tudi ta način prodaje.

Naj dodamo še, da se je v zadnjem letu močno okrepila tudi prodaja po »sodobnih kanalih socialnih medijev« in oglaševanja na spletu, ipd. V večini primerov gre za pobiranje naročil češenj, marelic, mandarin in ostalih agrumov iz Neretve, Italije, ali celo Južne Amerike, čemur sledi razvoz po vnaprej določenih točkah. Pri tem pa prihaja do prodaje brez računov (ddv ne prihaja v RS) in brez standardov varstva potrošnikov, saj nad tem ni dovoljšnega nadzora. V kolikor je torej namen novele preprečevanje »sivega trga«, naj se to uredi na učinkovitejši način in ne v škodo slovenskega pridelovalca. Le temu se naj zagotovi vsa podpora in ureditev pravnih normativov, ki mu bojo pod kontroliranimi in higiensko varnimi pogoji omogočili prodajo lastnih pridelkov na lokacijah, kjer lahko doseže dovoljšno frekvenco povpraševanja in nakupov.

Pozivamo, da se kmetom takoj dovoli ponovna prodaja izdelkov neposredno, tudi v obliki obcestnih stojnic, ter da Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi, uveljavitev sistema neposredne prodaje kmetijskih izdelkov neposredno potrošnikom.

Varuh prehranske verige naj takoj okrepiti nadzor nad nepoštenimi praksami, ki do slovenskih kmetov prihajajo s ponižujočimi cenovnimi politikami trgovin.

Neposredna prodaja izdelkov od kmetije do potrošnika zagotavlja konkurenčno okolje in pošteno plačilo slovenskemu kmetu!