PROGRAMSKA IZHODIŠČA

Stranka NAŠA DEŽELA je s svojim programom drugačna pot za Slovenijo danes. Je stranka, ki spoštuje vsa različna mnenja. Stranka, ki ima poslanstvo povezovanja in bo s solidarno, socialno politiko vsakemu državljanu omogočila, da postane ponosen in odgovoren del naše družbe.

Stranka bo na volitvah nastopala samostojno. Po volitvah pa se bo povezovala s tistimi strankami, ki jim bodo naša programska izhodišča blizu in bomo lahko z njimi, na osnovi sklepanja kompromisov, poiskali skupno pot za dosego zastavljenih ciljev.

Z vsemi močmi si bomo prizadevali in prevzeli polno odgovornost za odpravo državnega centralizma. Zavzeli se bomo za ustanovitev evropsko primerljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevali svoje cilje in hotenja. Decentralizacija bo omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kvalitetna delovna mesta zunaj državnega centra.

Stranka bo odločna zagovornica reševanja demografskih izzivov, ki smo jih zanemarjali dolga leta, ter bo povezovala in poskrbela za vse generacije. Naš cilj bo, da bodo mladi imeli možnost hitre in vsem dostopne ureditve stanovanjskega vprašanja in hitrejši dostop do delovnih mest z dodano vrednostjo, predvsem pa tudi preprečevanje bega možganov mladih v tujino. Aktivna srednja generacija mora biti deležna posebne pozornosti. Poskrbeti moramo za primerno družinsko politiko in kakovostna delovna mesta ter reševanje bivanjskih vprašanj, ki bodo omogočili dostojno življenje in ne zgolj preživetja. Posebno pozornost bomo namenili generaciji starejših in se obvezali, da bomo ustvarili pogoje za prejem dostojnih, pošteno zasluženih pokojnin, ki morajo zagotoviti normalno življenje in kakovostnejše pogoje bivanja in življenja te generacije, vredne spoštovanja.

Zagotovili bomo kvalitetno, vsem dostopno zdravstvo, ki na prvo mesto postavlja bolnika, brez čakalnih vrst, brez doplačevanj, in vztrajali za boljšo organizacijo dela ter transparentnost v zdravstvu. Naša dolžnost je, da smo odločeni, da kot država in politika sistemsko uredimo zdravstvo, nabavne verige ter zagotovimo vso podporo zdravstvenemu osebju, tako v plačnem sistemu kot tudi s pogoji dela in zaposlovanja v zdravstvu ter vlaganji v zdravstveno infrastrukturo, tudi z evropskimi sredstvi. Še posebej se bomo trudili, da izkoreninimo korupcijo v zdravstvu in postavimo temelje za transparentno delovanje celotnega zdravstvenega sistema.

Posebno pozornost bo naša stranka namenila invalidom, otrokom s posebnimi potrebami, njihovim staršem in skrbnikom ter drugim ogroženim, ranljivim skupinam. Prav v času spopada s virusom Covid-19 se je pokazalo, kako majhno podporo imajo te skupine od države, katere naloga je, da jih zaščiti in jim pomaga kot enakovrednim članom naše družbe.

Naš pomemben cilj je, da javna uprava postane boljši, hitrejši in bolj učinkovit servis državljanov, z digitalnimi, sodobnimi, hitrimi postopki, za učinkovito upravo z minimalnimi uradniškimi postopki na vseh ravneh.

Kultura, šport, podjetništvo so v sodobnem svetu v veliki soodvisnosti in si medsebojno pomagajo. Izvozniki dobro vedo, da so v sodobni družbi kultura, šport in gospodarstvo neločljivo povezani in sinergični. Gospodarstvo iz njih črpa moralne, etične normative in vrednote, šport in kultura pa od gospodarstva na ustrezen način in ob podpori ustreznih davčnih vzpodbud dobita sredstva ter z njimi možnosti za ustvarjanje, nove koncepte in zlasti nove miselne vzorce. Predvsem pa sta šport in kultura naša največja ambasadorja, zato moramo v njiju tudi vlagati, ne samo žeti njunih uspehov. Naš cilj je, da Slovenija v naslednjih šestih letih postane država s privlačno in ugodno davčno politiko za šport, kulturo in digitalne valute.

S turizmom, usmerjenim v šport in aktivno življenje, s šolstvom in z gospodarskimi aktivnostmi, s podporo medicine in fizioterapije bomo postali novi dom rekreativnih in vrhunskih domačih in tujih športnikov, umetnikov in podjetnikov, ki zdaj bivajo in plačujejo davke v tujini.

Na temelju znanja in izkušenj najbolj izkušenih domačih in tujih strokovnjakov, predstavnikov vseh univerz in fakultet, bomo podprli projekt izgradnje na znanju temelječe »slovenske« Silicijeve doline kot srednjeevropskega centra odličnosti. Podprli bomo potrebe raziskovalcev, da dobijo več sredstev za raziskave in razvoj iz proračuna in evropskih skladov ter zagotovili pogoje za boljše in učinkovito povezanost med znanstveno- raziskovalno in gospodarsko sfero.

Stranka zagotavlja, da bo svoje napore izrazito usmerila v vzpostavitev boljših pogojev na področju kmetijstva, za zagotovitev čim višje samooskrbnosti, kratkih oskrbnih verig in pravičnih odnosov znotraj njih. Potrebno je tehnološko in digitalno posodobiti kmetijstvo, podpreti generacijsko prenovo, s podporo mladim kmetovalcem in podporo družinskim kmetijam, ki predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva (tudi z boljšim dostopom do kmetijskih zemljišč). Zavzemali se bomo za ohranjanje in varovanje naravnih virov, ki zagotavljajo trajnostno in butično pridelavo kmetijskih pridelkov z večjo dodano vrednostjo ter večji odstotek ekološke pridelave. Slovenski kmet je preživel številna burna zgodovinska obdobja in poskrbel za ohranjeno in obdelano krajino širom po državi, zato si zasluži, da mu damo za to vse priznanje in zagotovimo dostojne pogoje za delo in preživetje ter večji ugled in spoštovanje v naši družbi. Kmetije, kmetijstvo in socialna politika kmečkih družin in razvoj podeželja bodo naša pomembna skrb. Prav tako skladen razvoj lokalnih skupnosti, financiranje občin ter obnova in razvoj lokalne infrastrukture. Predvsem pa tudi državna infrastruktura, ki jo na podeželju pogosto zanemarjamo.

Epidemija je pokazala, da je razvoj podeželskih destinacij in turizma v odmaknjenih, malih občinah naša konkurenčna prednost in da predstavlja velik potencial, zato bomo napore usmerili v razvoj infrastrukture in turističnih produktov tudi izven uveljavljenih in razvitih turističnih destinacij ter omogočili njihov razvoj in promocijo. Svoja prizadevanja moramo usmeriti v spodbujanje investicij v turizem v celotni Sloveniji, skrb pa moramo nameniti tudi industriji srečanj in kongresov ter poslovnega turizma, ki jo je epidemija, poleg mestnih hotelov in gostinstva, najbolj prizadela. Odgovoriti moramo na vprašanje odliva kadrov iz gostinstva in turizma ter podpore upravljanja in ponovnega zagona turističnemu in gostinskemu sektorju, pri tem pa posebno pozornost nameniti lastnikom malih zasebnih hotelov, turističnim ponudnikom na podeželju ter gostinskim lokalom po covidnem obdobju.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU, pa tega potenciala ne zna ali ne zmore izkoristiti. Boljše moramo organizirati gozdno – lesne verige, znova vzpostaviti in zagnati lesno industrijo, spodbujati predelavo lesa in izdelkov z večjo dodano vrednostjo, ne zgolj prodaje hlodovine, s čimer izgubljamo vso dodano vrednost.

Poskrbeli bomo, da bo Slovenija postala izvoznica bogatega pionirskega čebelarskega znanja. Zavzeli se bomo, da se bo sedež sekcije za čebelarstvo pri OZN prenesel v Slovenijo in da se bo uvedla študijska smer čebelarstva na naših fakultetah.

Doslej podcenjenim slovenskim deželam in podeželju bomo namenili vso skrb in pozornost. Rada imam mesta. Sem ponosna meščanka najstarejšega mesta v Sloveniji. Urbana kultura, mešanje idej ljudi in konceptov v mestih, je bogastvo Slovenije in eden izmed liberalnih temeljev Evrope. Mesta imamo radi, meščane in urbano kulturo moramo spodbujati. Vendar je precej lahko biti politik v mestu. Naša odgovornost pa je, da v svoje razvojne koncepte enakovredno in odgovorno vključujemo tudi podeželje, manjša mesta in vasi ter podeželske občine, ki so naš največji kapital.

Obrtnike, podjetnike, kmete in državljane moramo razbremeniti stalnega pritiska in nesmiselnih uradniških zahtev in birokratizacije. Kaznovati kršitelje in zaščititi poštene. Inšpekcijski sistem mora kaznovati kršitelje in biti prijaznejši do obrtnikov in podjetnikov, ki ustvarjajo delovna mesta. Izkoreniniti je potrebno delo na črno, ki se je še povečalo v času covid krize.

Slovenska kultura ne sme biti izključevalna. Spoštovati in podpirati moramo in želimo našo kulturno dediščino, ki je lahko vzor za prihodnost in ne zastarela ovira razvoja. Podpirati moramo tudi sodobno kulturo in spoštovati raznovrstnost kulturnega ustvarjanja. Pri tem so nam lahko za zgled evropske države, ki spoštujejo in negujejo vrednosti svojih prednikov, hkrati pa so odprte za najbolj sodobne in tudi alternativne ustvarjalce. V Sloveniji žal drug drugega prepogosto izključujemo – polarizacija je postala nevzdržna in ideološko obarvana.

Infrastruktura ni luksuz – je nuja in pravica vseh prebivalcev. Tretja razvojna os je za nas dejstvo. Povezava vseh naših dežel, Koroške, Savinjske, Kočevske, Ribniške, Bele krajine in preostalih, z avtocestnim omrežjem je nujno potrebna in je področje, ki smo ga v preteklosti zanemarili ter upravičeno lahko rečemo, da je to naša pretekla sramota. Tretja razvojna os in razvoj železniške infrastrukture sta kritika dosedanjim vladam in velika in odgovorna obveznost naši generaciji politikov in odločevalcev.

Okrepiti moramo prizadevanja za graditev ustrezne infrastrukture tako na podeželju kot tudi v mestih in spodbujati trajnostno, zeleno mobilnost tako v oblikah okolju prijaznega javnega prometa kot tudi krepitve deleža električnih vozil in njihove dostopnosti.

Podpiramo prenovo šolskega sistema, vendar ne menjave ene ideologije za drugo. Posodobitev šolskega sistema si predstavljamo na način, ki podpira prednosti naših otrok in ne išče njihovih slabosti. Če parafraziram slovenskega ustvarjalca, ne smemo več ubijati Einsteinov, ker so slabi v slovnici, ali Cankarjev, če so slabi v matematiki. Sistem povprečnosti je nesamozavesten sistem. Osnovne šole morajo krepiti sistem podpore za otroke z učnimi težavami, hkrati pa moramo okrepiti program za delo z nadarjenimi učenci. Uspeh vseh deležnikov v izobraževalnih sistemih pa graditi predvsem na srčnosti, pozornosti in predanosti učiteljev – od vrtca do fakultete -, posebno pozornost bomo namenili prav sistemu usposabljanja in nagrajevanja učiteljev. Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna in dokaže. Nekateri od njih bodo pot našli v akademskih vodah, drugi pa v poklicnih, v obrtniških poklicih. Glede na čase močno raste vrednost obrtniških, podjetniških in umetniških poklicev – zato moramo posodobiti srednješolski sistem in pomagati srednjim šolam, da postanejo še boljše, še bolj konkurenčne in usklajene s potrebami slovenskega gospodarstva in trga dela. Predvsem pa moramo večjo pozornost nameniti učenju osnov podjetništva ter krepiti samozavest naših otrok. Kot družba pa moramo osvojiti zavedanje, da želimo našim otrokom uspeh – in da je uspeh (tudi finančni) sprejet z odobravanjem, ne izključevanjem, nevoščljivostjo in s kritiko. Fakultete morajo imeti pogoje za čim večjo mednarodno konkurenčnost, razvojno povezanost s potrebami gospodarstva, lokalnih skupnosti in z okoljem. Zato pa moramo zagotavljati ustrezne vire in sistemske rešitve, ki bodo tovrstno konkurenčnost in sodelovanje omogočale in bodo primerljive z drugimi sistemi v prostoru EU in sveta, tako v organiziranosti kot tudi na nivoju zagotavljanih finančnih virov.

Posebne napore bo potrebno vložiti v večjo konkurenčnost, znanje in dostopnost izjemno hitre rasti digitalnih tehnologij, blockchain tehnologij nove generacije ter okolja za učinkovite thinktank sisteme, kjer Evropo prehitevata tako Zahod kot Vzhod. Slovenija ima pogoje, da s pravimi spodbudami postane vodilna država v evropskem prostoru.

Pozabiti ne smemo na zavedanje o potrebi po ureditvi sistema zaščite avtorskega dela, intelektualne lastnine in industrijskih patentov. Ne zgolj na področju znanstvene in industrijske inovativnosti, digitalnega sveta, ampak tudi v kulturi.

Veliko časa v naših politikah posvečamo temu vprašanju. Vendar gospodarstvo v resnici potrebuje manj države in več spodbude tistim, ki vzpostavljajo zglede in zagotavljajo kakovostna in stabilna delovna mesta. Slovensko gospodarstvo mora temeljiti tako na izvozu, ustvarjalnosti, dodani vrednost in rasti, kot tudi na odnosu do socialnih vprašanj, odnosu do kulture, športa in etičnosti. Predvsem pa moramo prilagoditi davčno politiko, ki bo stimulativna tako za domača podjetja kot tudi za neposredne tuje investicije. Zlasti pa mora zbližati socialne partnerje – nagrajevati zaposlene in stimulirati razvoj podjetij.

Socialna varnost ljudi je v zaposlitvi, prav tako njihova zaslužena pokojnina. Ljudi, ki so zaposleni, moramo zaščititi pred nepoštenimi praksami neplačevanja prispevkov, regresov in dostojnih plač, vendar moramo podjetjem, ki to spoštujejo, omogočiti tudi lažje odpuščanje v primerih sprememb na trgu, ki narekujejo potrebe po kadru.

Naša prizadevanja bomo usmerili v krepitev štipendijske politike, spodbujali vstop dijakov in študentov v delovni proces in pridobivanje delovnih izkušenj, spodbujali prvo zaposlitev mladih.

Prav tako bomo spodbujali omogočanje dela tistim, ki dosegajo pogoje za upokojitev, pa vendar želijo ostati aktivni v delovnem procesu, če za to obstajata potreba in interes tudi na strani delodajalca. Spodbujali bomo predvsem mentorstvo in prenos znanj in izkušenj s starejših na mlajše, pa tudi prenos sodobnih znanj z mladih na starejše.

Medgeneracijsko sodelovanje bo eden temeljev naše stranke in naša osnovna vrednota. Oblikovanje demografskega sklada in boljše upravljanje državnega premoženja bosta ena naših prioritet, saj neposredno vplivata na prihodke države ter večjo stabilnost zdravstvene in pokojninske blagajne. Večjo besedo pri tem bodo imeli stroka in znanje ter novi sodobni koncepti, ne pa vpliv interesnih skupin.

Na področju socialne varnosti bomo naredili vse, da osebe, ki so dejansko nezmožne za delo (invalidi, bolniki …) lahko dostojno in kvalitetno preživijo ter so po svojih močeh aktivni in ustvarjalni. Na področju socialne varnosti otrok bo za nas nesprejemljivo, da je kdo od otrok brez učnih pripomočkov ali malice in kosila. Dokler tega ne uredimo sistemsko, politiki, država in njene institucije ter zavodi ne smemo občutiti drugega kot globok sram in ponižnost.

Imamo dolžnost, da povrnemo zaupanje v pravosodje. Veliko se govori o vladavini prava in pravni državi, kamor sodi tudi sodnikova neodvisnost, ne da bi stopili korak dlje od tega in ugotovili, kje, na kateri ravni vladavine prava in pravne države ni več in ali smo dejansko prišli že tako daleč, da o tem ne moremo več govoriti, ker se ničesar več ne da spremeniti. V Sloveniji je po Ustavi zagotovljeno, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Ustava ne govori o sodniški neodvisnosti, torej institucionalni neodvisnosti, ampak o neodvinosti na mikro ravni, na ravni sodnika, ki odloča o pravicah državljank in državljanov. Nujno potrebno je, da se zagotovi sodnikova neodvisnost, da bo sodnik lahko ravnal pogumno in po svoji vesti. Samo takšnemu sodniku bo mogoče zaupati, da bo ravnal pošteno. Sodstvo bo moralo postati bolj transparentno in javnosti dostopno, tega pa ni mogoče doseči z izdajo slikanih brošur o prijaznosti sodstva, ampak s tem da lahko vsak državljan sodniku pove, zakaj se mu godi krivica, in pričakuje, da ga bo sodnik poslušal. Samo na takšen način je mogoče vrniti sodstvu ugled, verjeti, da je Slovenija pravna država, ki vsakomur zagotavlja varnostvo temeljnih človeških vrednot. Spopasti se bo treba s sodnimi zaostanki, pri tem pa spoštovati temeljne ustavne postulate in uporabiti možnosti, ki jih že zdaj ponuja obstoječa zakonodaja. Proučiti bo treba, ali bi bilo smiselno predsednikom sodišč omejiti mandat, brez možnosti ponovne izvolitve, saj se kaže, da neomejen predsedniški mandat povzroča ustvarjalno izgorelost, ne samo pri predsednikih, ampak tudi pri sodnikih.

Mediji in novinarji ne bodo nikoli naši sovražniki – bodo pa vedno naša vest in kritika. Vedno bomo ščitili medijsko svobodo, svobodo izražanja, hkrati pa pričakovali spoštovanje novinarskih standardov, etike, raziskovalnega novinarstva in tudi družbene odgovornosti.