Predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Gozdni rezervati predstavljajo gozdove, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdarji so prvi gozdnie gozdne rezrevate opazovali že leta 1892 in predstavljajo začetek varstva narave v Sloveniji. Gozdni rezervati so kot ohranjeni, od človeka nedotaknjeni predeli, temelj in učilnica sonaravnega gospodarjenja z gozdovi oz. slovenske gozdarske šole.
Poleg raziskovalne funkcije, na podlagi katere so gozdni rezervati tudi razglašeni, so ti gozdovi pomembni tudi iz vidika varovanja biotske pestrosti, ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot in pomemben element pri uresničevanju evropskih zavez varstva narave (npr. zeleni dogovor).
Dva rezervata sta uvrščena tudi v UNESCO svetovno dediščino in poseganje v te rezervate oziroma sprememba režima, ki jo predvideva predlog sprememb Uredbe bi posegla tudi v zaveze Slovenije na tem področju.
Poseganje v gozdne rezervate, četudi gre le za ukrepe varstva pred podlubniki ali drugimi škodljivimi dejavniki, ni sprejemljivo.
Ne glede na to pa je treba misliti tudi na lastnike gozdov, ki imajo v okolici takšnih rezervatov svoje gospodarske gozdove od katerih je odvisen njihov obstoj na podeželju ali le dodaten prihodek iz gozda.

Naloga stroke in politike je, da najde ustrezne rešitve, ki bodo ohranile naravni razvoj gozdov v gozdnih rezervatih na eni strani ter na drugi, da lastnikom zagotovijo povračilo nastale škode in jim pomagajo, da obvarujejo svoje gozdove pred škodljivimi vplivi.