Včeraj je potekala videokonferenca o stanju in sečnji v Trnovskem gozdu. Na videokonferenci je sodelovala tudi predsednica stranke NAŠA DEŽELA, dr. Aleksandra Pivec, ki je imela uvodni iz zaključni govor, kot bivša ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na temo upravljanja z gozdovi v Sloveniji in potenciala gozdov in izrabe lesa v ponovno oživeli gozdno – lesni verigi.

Nobeno naključje ni, da maloštevilni mediji, ki so o konferenci poročali, sploh niso omenili njenega sodelovanja in prispevka na konferenci. Gre še za enega od primerov, ko mediji načrtno in namerno zanemarijo prispevek enega od sodelujočih, seveda zaradi načrtovane nepojavnosti v medijskem prostoru.Tako domačini, kot številni strokovnjaki, so z zaskrbljenostjo opozorili, da se je sečnja Trnovskega gozda izjemno povečala. Tak tempo poseka je izjemno škodljiv tako z vidika požarne varnosti, ekološkega vpliva na okolje, socialne funkcije gozdov, kot vpliva na sama drevesa ter predvsem ohranitve gozda v vseh njegovih funkcijah (gospodarska, ekološka in socialna funkcija), za prihodnje generacije.

Domačinka je na videokonferenci, ki sta jo organizirala Regijska razvojna agencija Severne Primorske in Konzorcij za les Severne Primorske, povedala in opozorila, da “je nemogoče, da se to, kar se zadnje čase dogaja v Trnovskem gozdu, ne opazi ter opozori stroko, vse pristojne in tudi splošno javnost.”Že pred leti so, po besedah domačinov, opazili goloseke na zasebnih parcelah, ki pa so se zdaj razširili in pomaknili tudi višje. Znano je, da so goloseki v slovenski zakonodaji in pravilih upravljanja z gozdovi, izrecno prepovedani.Čeprav je do sečnje v gozdovih prihajalo vsako leto, pa ni težko ugotoviti, da sta se količina in način tega precej oddaljila od običajnib posegov, ki smo jih bili vajeni, so še opozorili domačini. Opozorili so še, da gre ob tem še za posredne vplive povečane sečnje, kot sta povečana promet in hrup, ter nevarnosti odvrženega lubja in ostankov dreves.Novogoriška mestna svetnica Tanja Vončina je spomnila, da je Trnovski gozd v preteklosti dal preživetje in zaposlitev domačinom, da pa to, kar se zdaj dogaja z njim, presega vse meje zdravega razuma.Strokovnjaki ob tem opozarjajo še na katastrofalne posledice tako obsežne sečnje – nekatere se izvajajo na komaj deset let starem delu gozda – za obnavljanje gozda.Upokojeni gozdarski inšpektor je priznal, da je zatajila tudi inšpekcija, ki je na tem območju po njegovih besedah že nekaj let ni.

Vodja tolminske območne enote zavoda za gozdove Edo Kozorog, je s podatki potrdil trditve zbranih, da se v Trnovskem gozdu dogaja izjemna sečnja. Na tem območju je tako odprtih 23 delovišč, letna dinamika sečenj pa se je v preteklih dveh letih v primerjavi z letom 2018 potrojila na okoli 70.000 bruto kubičnih metrov lesa vsako leto.Vsekakor vredno premisleka in ukrepanja ustreznih institucij in služb, ki morajo opraviti dela, skladno z načrti sanitarne in redne sečnje in sanirati vsa sečišča, po končanem delu, vključno z obnovo rastišč, zasajevanjem in nego novo posajenih sadik, kakor tudi sabacijo odvoznih cest.Po podatkih Zavoda za gozdove in družbe SIDG je bilo povedano, da se je sečnja v gozdovih v zadnjih letih (od leta 2014) povečala zaradi sanacije gozdov po številnih naravnih ujmah ter da redna, z načrti potrjena planska sečnja, poteka sedaj nekoliko pospešeno, da bi se potrjeni plani dosegli. In to je vzrok, ki vzbuje zaskrbljenost, ob opazovanju večje intenzivnosti del.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU in ima vzpostavljen izjemno dober sistem upravljanja z gozdovi, ob upoštevanju vseh njegovih funkcij. Vsekakor pa je potrebna skladnost vseh pristojnih služb, njihovo dosledno delo ter dober dialog z javnostjo in vzajemna skrb za gozdove.Veliko pozornost in podporo pa je vsekakor potrebno nameniti vzpodbujanju ponovnega zagona lesno – predelovalne industrije in s tem večanju dodane vrednosti lesa v domačem okolju ter zmanjšati izvoz lesa v tujino ter povečati rabo lesnih sortimentov v obliki izdelkov z večjo dodano vrednostjo v vseh segmentih (gradbenem, predelovalnem….) in zmanjšati njegovo rabo zgolj v energetske (kurilne) namene.