»Učimo se iz slabih praks: Pametna mesta in skupnosti (PMIS)«

Ideja razvoja in s tem povezanega financiranja projektov pametnih mest se je začela intenzivno razvijati že pred desetimi leti, ko se je Barcelona predstavila kot vodilno evropsko mesto na tem področju. Projektne ideje so takrat koordinirala večja mesta z zajetnimi proračuni v sodelovanju z  mednarodnimi korporacijami, ki so videle priložnost za nove produkte in storitve. Sledil je zagon množice dogodkov, konferenc in sejmov, povezanih s priložnostmi v vzpostavitvi pametnih mest.

Pozornemu spremljevalcu dogodkov se je že takrat dozdevalo, da smo morda priča nasičenosti trga s tehnološki rešitvami, ki pravzaprav »iščejo problem«, da lahko opravičijo svoj obstoj – a to je za inovativne nove tehnologije velikokrat pričakovan in normalen razvojni cikel za razvoj novih trgov.

Evropska komisija je začutila razkorak med ponudniki rešitev, mesti in, najpomembnejše, ljudmi. Tako je bila v okviru programa Obzorje 2014-2020 zagnana iniciativa pametnih mest “lighthouse”, z namenom povezati realne probleme s primernimi uporabnimi rešitvami. Le-te naj ne bi bile dolgoročno odvisne od korporacij (»vendor lock-in«). V Sloveniji se je s podobnim namenom – odprtost in prenosljivost  rešitev ter reševanje konkretnih problemov – zagnala priprava javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti.

Občine, regije, raziskovalne inštitucije in ponudniki rešitev za pametna mesta in skupnosti so nekaj let skupaj raziskovali ter pripravljali rešitve za konkretne probleme. Občine, povezale so se tudi na regijskem nivoju, so se po veliko vloženega truda lani s svojimi rešitvami prijavile na dolgo pričakovan dobro pripravljen razpis (objavljen v Uradnem listu (UL) 12.2.2021).

S sklepom v UL dne 15.9.2021 je bil razpis po že oddanih in ocenjenih prijavnih vlogah razveljavljen. Sklep je v drugi točki napovedal tudi objavo novega razpisa, kar pa se do danes (20.1.2022) še ni zgodilo. Ocenjujemo, da je bilo s tem v Sloveniji zavrženo enoletno delo najmanj sto ljudi, ki so se združili v iniciativi priprave projektov pametnih mest. Občine so imele hkrati tudi velike stroške za plačilo izvajalcev za pripravo vlog na razpis. Višina povzročene škode občinam v Slovenij je po naši oceni najmanj tri milijone EUR (okoli ene četrtine vrednosti razpisa).

V Naši deželi želimo preprečit podobne slabe prakse in spreminjanje ter razveljavitve razpisov. Vsakršno trgovanje in politično prilagajanje javnih razpisov ter poraba EU sredstev je nesprejemljiva – tako za politiko, kot za državljane.

Tudi EU denar je naš denar, zato zagovarjamo uvedbo sistema za transparentno in učinkovito porabo EU sredstev, ki temelji predvsem na doseganju strateških ciljev države in reševanju konkretnih problemov ljudi. Razpis PMIS je bil dobra praksa, ki je združevala veliko dobrih in iskrenih pobud – tudi članov Naše dežele. Trudili se bomo, da se na takšen način projekti občin in predvsem podeželja ne bodo več »čez noč« razblinili. Ideje ljudi je treba spoštovati!

Odbor za digitalizacijo Naše dežele

AllEscort